sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "naglasnem tipu".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo naglasnem tipu med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Za pridevnik vesel ni podatkov o naglasnem tipu in/ali paradigem v kroparskem krajevnem govoru.
Za pridevnik globok ni podatkov o naglasnem tipu in/ali paradigmah v kroparskem govoru.
Za pridevnik bel v gradivu za kroparski govor ni podatkov o naglasnem tipu in/ali paradigmah.
Vsako sklanjatev smo razdelili glede na naglasni tip in pri vsakem naglasnem tipu navedli glavni sklanjatveni vzorec.
Večina samostalnikov in pridevnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu .
V ruskem jeziku pa so v nekaterih govorih opazne analoške oblike po mobilnem naglasnem tipu v kratkih oblikah pridevnika.
V nekaterih ruskih govorih je analogija po mobilnem naglasnem tipu redko opazna tudi v dolgih oblikah pridevnika.
Te kraĉine nakazujejo na delovanje analogije po psl. naglasnem tipu c, saj bi ta samostalnik priĉakovano imel morfonolońko nemarkirano paradigmo.
Razvoj naglasa je pri tem isln. naglasnem tipu potekal enako kot pri isln. naglasnem tipu *tęžȃk *tęžkà *tęžkȏ.
Pri vsakem naglasnem tipu smo navedli glavni sklanjatveni vzorec.
Pri mešanem naglasnem tipu te sklanjatve omeni še primer samostalnika stvár oziroma v dvojini stvar-í (-í, -í, -éma, -í, -éh, -éma).
Oblike s kratkim a v osnovi nekaterih mnoņinskih sklonih (pri leksemu rog pri vseh) izkazujejo analogijo po naglasnem tipu c.
Najverjetneje so oblike s kratkim samoglasnikom v osnovi posledica analogije po psl. naglasnem tipu c, kjer je kraĉina rezultat naglasnega premika.
Manjkajo podatki o naglasnem tipu za kroparski govor gorenjskega narečja.
Kot pri naglasnem tipu ˈk p kúːpa so dolgi akutirani zložniki nastali po podaljšanju isln. kratkih akutiranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu.
Vsi ti samostalniki se sklanjajo po nepremičnem naglasnem tipu .
Vse tri skupine zaimkov se pregibajo kot vprašalni , in sicer po nepremičnem naglasnem tipu .
Vprašalni zaimki se pregibajo po ( narečni ) pridevniški sklanjatvi , pri čemer se naglašujejo po nepremičnem naglasnem tipu .
Večina samostalnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu .
Večina samostalnikov prve ženske sklanjatve se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu .